"Ljudje so nekdaj bili bolj vdani v usodo, danes pa je za vse nekdo kriv."
Emilija Soklič - poplava 27. septembra 1926

O poplavah je potrebno govoriti takrat, ko jih ni in ob takšnih priložnostih se lahko spomnimo na poplave v preteklosti, ki predstavljajo zgodovinski pomnik na dogodke, ki se lahko v podobnem obsegu kmalu spet zgodijo.
Eden od takšnih dogodkov so tudi poplave septembra 1926, ko se je nad Škofjeloškim hribovjem utrgal oblak. Zgodovinskih pričevanj o tem dogodku je kar nekaj, živih prič pa vedno manj.
Sam dogodek in spomin nanj je pomemben, saj predstavlja ključni podatek o možnem poplavnem dogodku, ki ogroža zahodni in jugozahodni del Ljubljane. Na poplavnem območju Viča je takrat živela in še živi ga. Emilija Soklič, ki se spominja dogodkov okoli poplave.

 

Kako se spominjate Ljubljane iz tega časa?

Ravno takrat smo se v Ljubljano z družino preselili iz Švice, saj je oče v Ljubljani odprl podjetje za električne instalacije. Stanovali smo v stanovanju na Tržaški cesti, v prvem nadstropju. Hiši se je reklo pri Bobenčku, stoji še danes, za staro bencinsko črpalko. Moji spomini na ta čas so seveda spomini otroka, ki je pač gledal na ta dogodek s svojimi očmi.

 

Kako se spominjate poplavnega dogodka leta 1926?

Začelo se je z močnim deževjem, neurjem, rekli so da se je utrgal oblak. Po tem neurju, so ljudje naenkrat kričali – »voda gre, voda gre«. Šli smo na okna in res je po Tržaški cesti tekla voda. Voda je prišla kot valovi ob obali, kotalila se je. Kot otroku so se mi zdele stvari večje, a sedaj bi rekla da smo videli vodo v višini 40 centimetrov. 
V pritličju je bilo stanovanje takoj poplavljeno in tudi otroci smo pomagali reševati vse kar je prišlo pod roke. Reševali smo vse, kar je bilo v hiši: hrano, obleko, pohištvo, vsak je nekaj zagrabil in nesel v prvo nadstropje. Cela naša družina in vsi smo pomagali. Časa za kakšno reševanje pred poplavo ni bilo nič, samo po vodi smo bredli in reševali iz pritličja, kar se je dalo. Potem je bilo vse blatno, tudi zato ker asfalta takrat ni bilo. Res je bila prava puščoba, ko je voda odtekla.
Rekli so tedaj, da je ta voda prihrumela po Božni in se preko reke Gradaščice razlila po celem Viču. Koliko je bilo takrat vode v Rožni dolini ne vem. Sicer pa je bila Viška stran barja v splošnem pogosteje prizadeta zaradi poplav kot Rožna dolina. V tistem času ni bilo še toliko hiš, ni bilo asfalta in vse ceste in dvorišča so bila gramozna, makadam. Ja, bilo je precej drugače.  Moram pa reči, da se je govorilo, da je takrat nekega kmeta višje gori, v Polhograjski dolini voda z vozem in konjem vred vzela.

poplava1926 2 - kopijapoplava1926 1

 
Hiša v kateri živite sedaj je tudi na Viču – v Rožni dolini, katere del je tudi na poplavnem območju.

Preden smo zgradili hišo, je bil na tem delu travnik in po dežju so se otroci prevažali po travniku z deskami. Rožna dolina ni imela kanalizacije, vse do leta 1930 se mi zdi. Tudi zato starejše hiše nimajo kleti. Mojemu očetu je takrat nekako vendarle uspelo dobiti dovoljenje za gradnjo kleti. Po urejanju kanalizacije v Rožni dolini pa je bila tudi naša nova hiša drugačna, saj je bila odvodnja po tem dosti bolje urejena.
Naslednja sprememba se je zgodila z izgradnjo študentskega naselja. Tu, kjer sedaj stoji študentsko naselje sta bila dva grabna, ki sta tekla vzporedno z železnico. En je bil bolj globok, kot drugi in tam so rasli hrasti in vrbe. En graben je bil tako širok, da smo se v njem skrivali in pod velikimi krošnjami igrali otroci.
Po gradnji prvih hiš za študentsko naselje so tam nastale spremembe, tudi kar se tiče vode. Preden je bilo študentsko naselje zgrajeno, se mi je ponoči večkrat zdelo, da slišim nekje teči vodo. Voda pa je tekla pod zemljo. Šla sem iz prvega nadstropja gledat, ali je kje v hiši odprta kakšna vodovodna pipa, vendar tega zvoka v pritličju ni bilo slišati. Tudi razpoke v hiši so nastajale, verjetno zaradi podzemnega vodnega toka tokov izpod Rožnika. Zdi se, da so se po izgradnji študentskih domov podvodni tokovi spremenili in je bilo morda takoj po izvedbi opaziti več razpok.

Kako se zavedate poplavne nevarnosti in kako se ščitite pred poplavo?

Razmišljam, da bi dala tja do višine kletnih oken tesnilo na kletna vrata. Sicer pa je pred desetletji prišla voda v hišo, ko je bila zunaj huda nevihta s točo, in to preko kanalizacije. Ta kanalizacija je udarila pri večjem nalivu s točo v hišo, v kletno kopalnico preko kanalizacije.  No, takrat smo zmetali vodo iz hiše, je pa bilo potrebno nekaj narediti. 
Tako sem poklicala na kanalizacijo in vprašala kaj bi naredili. Gospod je rekel, da je pri odtoku potrebno narediti protipovratni ventil, pa sem rekla: ja to pa ne, saj mora skozi priključek tudi meteorna voda odtekati. Potem sem iskala po prospektih in klicala po raznih podjetjih, dokler nisem našla na koncu podjetja, ki je prodajalo jaške s protipovratnim ventilom za moj primer.
Tako imam sedaj ventil vgrajen v jašku in ga tudi vzdržujem. Ja, je zelo dobro narejen, ampak tega ne vem čisto zagotovo, ker ga ne morem popolnoma odpreti in preveriti ali še res dobro deluje.

Se spominjate tudi kasnejših poplav, na primer poplav leta 1933, ki so bolj prizadele Ljubljansko barje?

Ne, glede tega se ne spomnim na kaj posebnega. Se mi pa zdi, da so jo prizadele v Murgljah - predvsem zaradi vlage. Ko so bile v Ljubljani megle, kot jih sedaj ni več, je bilo na južni strani železniške proge več megle kot je na strani Rožne doline. Zdaj te megle ni več, vlaga je manjša, smoga je manj. Kar se barja tiče pa opažam, da se barje zelo spreminja. Flora se je na barju že popolnoma spremenila, kar je potrdila tudi zeliščarica iz barja, ki sem jo spoznala leta 1969. Barje je že sedaj popolnoma drugačen kraj, kot je nekoč bil. Zdi se mi, da ni prav, da se barje tako suši. 
poplava1926 3 

Kaj se je z vidika poplavne varnosti spremenilo po poplavah 1926?

Ja, že takoj po dogodku so razmišljali o tem, da bi bilo potrebno kaj narediti, pa nikoli ni prišlo nič iz tega. Na vse skupaj pa nas opozarja tablica z označbo visoke vode, ki je bila na električnem transformatorju ob Viški cerkvi. Ne vem, če je še sedaj tam, saj je bil transformator večkrat obnovljen. 

Kako so ljudje takrat sprejeli poplavo in z njo povezane težave?

Ljudje so nekdaj bili bolj vdani v usodo, danes pa je za vse nekdo kriv. Takrat ni nihče rekel da je nekdo kriv. Ljudje so si pač skušali sami pomagati in pomagati drug drugemu.

Poplava, Ljubljana, 19.9.2010

  • IMG_4098p.jpg
  • IMG_4138p.jpg
  • IMG_4203p.jpg
  • IMG_4228p.jpg
  • MOL _CZ sektor dispe_-p.jpg
  • MOL _CZ sektor dispe_-s.jpg
  • MOL _CZ sektor logistika.jpg
  • MOL _CZ sektor operativa.jpg

PUBLIKACIJE

Brošura: Nahajate se v poplavnem območju (prenos tukaj).

 brosuricaVrece min

Brošura: Postavljanje protipoplavne zaščite (prenos tukaj).

zacasni nasipi

Brošura: Začasni nasipi so lahko vir tveganj (prenos tukaj).