Poplave v Sloveniji

Poplave v Sloveniji

Poplave so najpogostejša vrsta naravne nesreče. Povzročitelji poplave so močne padavine, hitro taljenje snega ali nevihtni val tropskega ciklona ali cunamija na obalnih območjih.

Poplave lahko povzročijo obsežno opustošenje, posledice pa so smrtne žrtve ter škoda na osebni lastnini, infrastrukturi, ogroženo pa je lahko tudi javno zdravje. V obdobju od 1998 do2017 so poplave prizadele več kot 2 milijardi ljudi po vsem svetu. Ljudje, ki živijo na poplavnih območjih ali v stavbah, ki niso odporne proti poplavam, ali pa nimajo opozorilnih sistemov in se ne zavedajo nevarnosti poplav, so poplavam najbolj izpostavljeni.

Poznamo tri najpogostejše vrste poplav:

  • Nenadne poplave so posledica hitrih in prekomernih padavin, ki hitro dvignejo višino vode, zaradi česar lahko pride do poplavljanja rek, potokov, kanalov ali cest.
  • Rečne poplave nastanejo, ko reka zaradi stalnega dežja ali taljenja snega preseže svojo zmogljivost.
  • Obalne poplave povzročajo nevihtni valovi, povezani s tropskimi cikloni in cunamiji.

V zadnjih desetih letih je bilo 80-90 % vseh dokumentiranih naravnih nesreč posledica poplav, suš, tropskih ciklonov, vročinskih valov in hudih neurij. Tudi poplave so vse pogostejše in intenzivnejše. Pogostost in intenzivnost ekstremnih padavin pa naj bi se zaradi podnebnih sprememb še naprej povečevale.

POPLAVE V SLOVENIJI

Med naravnimi nesrečami v Sloveniji poplave naredijo največ škode zaradi svoje silovitosti. So precej pogoste, včasih pa tudi zahtevajo človeška življenja.

KJE SE POJAVLJAJO POPLAVE V SLOVENIJI?

Poplave v Sloveniji se lahko pojavijo povsod, razen v visokogorju. Ministrstvo za okolje je leta 2015 naredilo oceno tveganja za poplave in je izpostavilo 61 najbolj poplavno ogroženih krajev.

KDAJ SE POJAVLJAJO POPLAVE V SLOVENIJI?

Poplave se v Sloveniji lahko pojavljajo skozi celo leto. Najpogosteje se pojavljajo jeseni ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Poleti pa ponavadi poplave nastanejo predvsem zaradi neurij, ki jim sledijo hudourniki. 

Na žalost je v Sloveniji poplav vedno več in so čedalje hujše. Tudi včasih so bile poplave, ki so imele velike posledice za prebivalstvo, vendar pa na podlagi analize zadnjih 90 let ugotavljajo, da so vse pogostejše. Predvidevajo, da je razlog pogostejših in vse hujših poplav dvig globalnih temperatur. Poleg dviga temperatur pa na poplavljanje vpliva tudi urbanizacija poplavnih ravnic in območij ob rekah, ki pa včasih sploh niso bila poseljena. 

POPLAVE V SLOVENIJI PO LETNICAH

Naj še izpostavim nekaj hujših poplav, ki so se skozi leta zgodile v Sloveniji: 

  • 9. avgust 1924: Nad Polhovim Gradcem se je razdivjala vodna ujma. Ujma je dogodek v naravi, ki povzroči ogromno škodo. Na tem območju in bližnjih območjih naj bi napadlo več kot 3,5 milijarde litrov vode. Poplava je zahtevala 19 življenj in porušila številne hiše.
  • november 1925: Poplave so se zgodile na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Vse skupaj so zahtevale dve smrtni žrtvi. Poplavljenih je bilo okrog 100.000 hektarjev obdelovalnih površin.
  • 27. september 1926: Hude poplave so prizadele Ljubljano. V Gradaščici je voda zahtevala 3 življenja, rušila hiše, mostove in brvi. Voda je na Viču in v Rožni dolini segala do dva metra visoko. Poljanska Sora je takrat zahtevala 10 življenj in uničila številne zgradbe. 
  • junij 1954: Tritedenski nalivi in neurja so zelo prizadeli širše celjsko območje. Po mestu je voda segala do enega metra. Tri metre visoka voda je bila v porečju Savinje, Pake in Hudinje. Tam je voda zahtevala 22 življenj. Nižina med Škofjo vasjo, Štorami in Arjo vasjo pa je bila popolnoma poplavljena. Odnašalo je hiše, mostove in ceste.
  • december 1966: Narasli potoki so prestopili bregove v Zasavju, na Koroškem in Štajerskem. Zaprte so bile številne ceste, življenje pa so izgubile 4 osebe.
  • 1972: Tega leta je meseca aprila in julija prestopila bregove reka Mura. Zalila je številna zemljišča, vasi in poplavila Ljutomer. Na območju Občine Maribor je bilo več kot sto zemeljskih plazov, veliko porušenih mostov, narasla voda pa je uničila tudi nekaj kilometrov cest.
  • 1. november 1990: Poplave so bile po vsej Sloveniji. Najbolj pa so prizadele  Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. Porečje Kamniške Bistrice je zahtevalo dve življenji. Reke so poplavile 52.000 hektarov kmetijskih površin, uničile 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in 96 mostov. Zaradi poplav se je sprožilo tudi 1200 plazov. Brez domov je ostalo 199 ljudi. Totalno uničenih je bilo okrog 190 hiš, poškodovanih pa čez 5000.
  • oktober in november 1998: poplave so zajele velik del Slovenije in so povzročile okrog 20 milijard tolarjev škode. V Posavju je bilo poplavljenih nekaj čez 100 objektov. Krška vas je bila v celoti pod vodo. Poplave so najbolj prizadele Občino Žalec, Nazarje, Celje in Laško.
  • 17. november 2000: Obilne večdnevne padavine so nad Logom pod Mangartom sprožile murasti oz. drobirski tok ( tok mešanice zemljin, skal, vode in zraka), ki je zdrvel po strugi Mangartskega potoka in nato prizadel vas Log pod Mangartom. V dolino je zgrmelo približno 1,5 milijona kubičnih metrov materiala.  Plaz je podrl most ter uničil in poškodoval več objektov. Zahteval je sedem življenj.
  • 10. oktober 2004: Poplave so na območju Baške grape in na nekaterih delih Tolminskega povzročile škodo za več kot pol milijarde tolarjev. Poplavila je tudi Gradaščica in zaustavila promet na delu ceste med Ljubljano in Polhovim Gradcem.
  • avgust 2005: Tega leta je največ škode naredilo hudo neurje v Posavju, okolici Sevnice in Krškega ter na večjem območju Občine Brežice. V Posavju se je sprožilo skoraj 600 plazov. Izredne razmere so morali razglasiti ob Muri, saj se je gladina reke dvignila na 481 centimetrov, kar je bilo največ v zadnjih 50 letih.
  • 18. september 2007:V nekaj urah je na območju Občine Železniki padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Selška Sora, Savinja s svojimi pritoki in vodotoki so zelo hitro narasli. To je bila najbolj smrtonosna poplava v samostojni Sloveniji. Življenje je izgubilo šest ljudi, nastala pa je tudi velika materialna škoda. 
  • 19. september 2010: Tudi to poplavo štejemo kot eno največjih poplav v Sloveniji. Zajela je Ljubljansko barje, nekatere dele Ljubljane ter porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, spodnji tok Savinje, Krke in Save, ter kraška polja Dolenjske in Notranjske. Škode je bilo za okrog 250 milijonov evrov.
  •  5. november 2012: Tudi tokrat so obilne padavine povzročile prestopanje rečnih bregov. Zaradi povečanega pritoka iz Avstrije je poplavila reka Drava zlasti v spodnjem delu svojega toka.
  • februar 2014: Tokrat je obsežne poplave povzročilo taljenje obilnega žleda po zelo mokri zimi. Poplave so prizadele velik del države. Zalita so bila številna poslopja, predvsem v krajih Laze in Planina.
  • 13. september 2014: Močno deževje je zajelo celoten vzhodni del države. Poplavilo je več kot 1000 objektov, 181 cest ter sprožilo se je več kot 240 plazov. Voda je na Vranskem vzela dve življenji.